= Konstrukcijske Tehnike = Cilj predmeta pri vajah je združiti znanje o 3D modeliranju, metodiki konstruiranja in ostalih strokovnih predmetih in to prikazati na primeru razvoja izdelka / programske opreme. Velik poudarek je na realnosti problema in na sistematični in strokovni obravnavi. Pri metodiki konstruiranja je bil poudarek na kreativnosti in iskanju rešitev. Tokrat je teža na drugem delu razvoja izdelka, ki pomeni do delavniške risbe izdelana tehnična dokumentacija. Upoštevati je potrebno tudi stanje tehnike in regulativo. Zaželjeno je, da se izdela tudi prototip izdelka. Del postavljenih nalog bodo študentom ponujene (prispevale so jih različna podjetja). Od študentov se pričakuje, da polovico nalog poiščejo sami. Pričakuje se delo v skupinah od 3 do 5 študentov. Ocenjuje se, da bo za izdelavo seminarske naloge posameznik vložil okoli 100 ur časa. Značilne skupine nalog: - Konstrukcija orodja (npr. štanca ali brizganje plastike). - Konstrukcija stroje ali naprave. - Projektiranje in preračun nosilne konstrukcije. - Projektiranje strojnih instalacij. - Razvoj serijskega izdelka. - '''Razvoj programske opreme'''. Vaje so namenjene predvsem konzultacijam z asistenti in spremljanju dela na projektu. Posamezna skupina študentov bo delala le na eni od zgoraj naštetih nalog. Vsako končno poročilo mora vsebovati spodaj navedeno vsebino: 1. Definicijo naloge z jasno postavljenimi zahtevami 2. Funkcijska struktura / diagram poteka. 3. Pregled patentov ali regulative. 4. Sistematičen pristop pri iskanju rešitev, ureditev v morfološki matriki. 5. Vrednotenje in izbor rešitev. 6. FMEA (analiza možnih oblik napak) pri konstrukciji ali procesu. 7. Optimiranje konstrukcije / procesa (npr. numerične simulacije). 8. 3D model konstrukcije / izdelka. 9. Delavniške risbe. 10. Prototip izdelka. Glede na vrsto projektne naloge se spreminja vsebina in teža zgoraj naštetih točk. Vsaka skupina mora v poročilu vsebovati vsaj 80 % od zgoraj naštetih točk. Vsaka skupina mora vnesti rezultate projekta v tehnični informacijski sistem (ARAS PLM). Predmeti bodo pridobili na vrednosti, če jih med seboj povežemo v zaokroženo celoto – cilj je na sistematičen in strokoven način razvijati podjetniške ideje. En problem, ki se prične obravnavati pri metodiki konstruiranja, se nato nadgradi predmetu Konstrukcijske tehnike in še pri kakšnem. Študentom, ki uspešno sodelujejo pri EGPR seminarju (letni semester), se prizna vaje pri predmetu konstrukcijske tehnike. Vaje morajo biti zaključene ob koncu semestra. V nasprotnem primeru je potrebno ponovno opravljanje vaj. Vsak od asistentov vodi vaje samostojne. Specifične kompetence posameznih asistentov so: - Metod Čuk – nosilne konstrukcije, eurocode standardi, zakonodaja vezana na gradnjo objektov - '''Leon Kos – programska oprema, elektronika, računalniki''' - Janez Benedičič – regulativa, patenti, varnost strojev in naprav (CE znak) - Tomaž Kolšek – orodjarstvo, numerične simulacije Časovni plan: 1. teden - določitev projektne naloge 2. teden - čistopis zahtevnika pri projektni nalogi. 3. in 4. teden – variacija rešitev, pregled patentov in regulative 5. teden - ocenjevanje rešitev in izbira 6. teden - koncipiranje rešitve 7. in 8. teden - optimiranje konstrukcije (numerična simulacija) 9. in 10. teden - 3D modeliranje 11. teden - izdelava delavniške dokumentacije 12. in 13. teden - izdelava prototipa 14. teden - izdelava poročila in predstavitve 15. teden - predstavitev rezultatov projektne naloge Postavljeni plan je v orientacijo in pomoč projektnim skupinam. Posamezne aktivnosti se lahko prekrivajo in tečejo vzporedno. == Domače naloge in ocenjevanje == Da bi zagotovili sprotno delo se po začetnih uvodnih vajah predvideva izdelava dveh domačih nalog s katerimi študentje prikažejo osnovne sposobnosti razumevanja problematike programiranja. Vsak študent dobi v prvi domači nalogi svoj seznam vaj, ki jih mora izdelati do naslednjega tedna. V drugi domači nalogi so le te iz področja PythonOcc. Skupna ocena pri vajah KT je sestavljena iz: - Prisotnost 5% - Domače naloge 20% - Priprava zahtevnika 5% - Funkcijska struktura / diagram poteka. 10% - Pregled patentov ali regulative. 10% - Program 40% - Predstavitev 10% = Projektne naloge skupine '''Razvoj programske opreme''' = Predavanja Konstrukcijske tehnike so v predavalnici V/8 vsak petek 13:00-16:00 KM - Mehanika gradiv, sistemov in procesov - skupina 1 - zimski semester 2012/2013 ima prosto: PO 7-12, TO 7-11, 15-, SR 7-13, ČE 7-, PE 7-13, 16- KM - Konstruiranje in razvoj - zimski semester 2012/2013 PO 7-15, TO 7-13, SR 7-, ČE 7-13, PE 7-9, 11-13 Mehatronika in laserska tehnika - zimski semester 2012/2013 PO 7-14, TO 7-13, 15-18, SR 7-13, ČE 7-13, 15-, PE 7-11, 16- Razpored terminov po skupinah 9+9 študentov 1. skupina N17 ponedeljek 8:00 - 10:00 Leon Kos 2. skupina N17 ponedeljek 10:00 - 12:00 Leon Kos 3. skupina III/1 ponedeljek 13:00 - 15:00 Leon Kos Pomemben del vaj KT je tudi pridobitev znanja programiranja CAD jedra v jeziku C++ ali Python. V predvidenem časovnem planu razvoja izdelka ''programiranje'' (dela) izdelka v CAD jedru OpenCascade nadomesti naloge 7.-14. tedna. Prvi del vaj je tečaj jezika Python s poudarkom na OpenCascade, ki se izvaja vzporedno z nalogo do koncipiranja rešitve. V dveh urah tedensko ima vsaka skupina eno uro praktičnih Python osnov na računalniku v učilnici N17 in nato še konzultacijo o napredku na projektu, ki jo študentje opravijo izven laboratorija. V drugem delu sledi individualno programiranje celote ali delov izdelka v dogovorjeni zahtevnosti, poročilo in predstavitev. Vsebina in obseg projektne naloge se določi na vajah. Skupina študentov (do 5) lahko predlaga svojo tematiko naloge, ki pa jo je potrebno podrobno verificirati po obsegu in zahtevnosti. Če take naloge ne bodo predlagali, jim bo tematika dodeljena. Sami pa bodo morali uporabiti tehnike s predavanj, da problem ustrezno razdelajo. Projektne naloge so lahko individualne. Skupno delo si slušatelji razporedijo sami. Delo na računalniku pa je individualno in ni skupno, ter je ocenjevano ločeno od projektne skupine. Nalogo modeliranja v C++ se dogovori individualno na vajah. PythonOcc je priredba knjižnice OpenCascade za programiranje v jeziku Python. == Namestitev okolja za delo doma == Priporočamo uporabo brskalnika Firefox. V njem si lahko nastavite privzeti jezik tako da izberete Options-Content-Languages-Add-Slovenian in ga premaknemo navzgor. Namestite si še slovenski črkovalnik v brskalnik s strani https://addons.mozilla.org/en-US/firefox/addon/slovar-za-slovenski-jezik Za shranjevanje domačih nalog in s tem datotek na strežnik je potrebno namestiti TortoiseSVN s strani http://tortoisesvn.net/downloads.html Izberemo 32 ali 64-bitno verzijo programa glede na verzijo Windows, ki jo lahko dobimo iz raziskovalca windows (explorer) Help-About. TortoiseSVN namestimo kot administrator. Za dolpoteg (checkout) imenika projekta na namizju z desnoklikom miške na namizju izberemo SVN Checkout... ter za URL napišemo svn://lecad.si/kt/ipriimek, kjer je ipriimek vaše prijavno ime. Na namizju bo imenik z vašimi datotekami katere potem lahko shranite nazaj na strežnik z ukazi SVN add in Commit. Za namestitev Pythona in spremnjih knjižnis si poglejte navodila PythonOcc. == 1. Varjenje tankih izolativnih kovin (tesen var). == Obstajajo različne tehnike varjenja tankih kovin (folija debeline cca 0.1mm) pri katerih je poseben poudarek izdelava tesnega spoja in z minimalnimi napakami. Končni izdelek je silikatna plošča vložena v ta tanek kovinski ovoj, ki se nato vakuumira, da se doseže visoko izolativnost plošče. Raziskati je potrebno tehnologijo in izdelati CAD model naprave. Sodelujoči: [//mkobe], [//lsterle], [//iskocic], [//bpregelj], [//drupert] == 2. Varjenje tankih obarvanih pločevin (kontroliran vnos energije) == Barvano pločevino debeline 0.5-0.7mm je potrebno po pregibanju na spojih variti tako, da ne poškodujemo barve. Paneli so običajno veliki 5x1m in je zato potrebno konstruirati tako napravo da bo možna tudi priročna obdelava takega spoja, ki mora biti tudi korozijsko odporen. Sodelujoči: [//lpilic], [//jmozina], [//egregorcic], [//tlavrencic], [//lstrehar]   == 3. CAD konstrukcija modularne enote == Pri modularnih enotah (npr kontejnerjev) predstavlja izziv minimalna teža ob zagotavljanju max horizontalne in vertikalne obremenitve modularne enote. V parametričnem CAD modelu je potrebno predvideti možne variacije geometrije za pripravo in preračun v FEM programu. Priprava celotnega modela CAD za prikaz in izbranih detajlov za pripravo FEM analize. Sodelujoči: [//presman], [//mjaki], [//jfabjan], [//gvirant], [//dstimulak], [//tlevar]   == 4. Obremenitve stene modularne enote == Za določeno steno modularne enote je potrebno izdelati CAD model in izdelati analizo obremenitve in načina pritrjevanja na obstoječo konstrukcijo. Modularne enote kot del zgradbe. Dokazovanje pomoči pri nosilnosti. Skica modularne enote bo dana. Sodelujoči: [//njuvan], [//lroblek], [//acaks], [//adrozg], [//mbokan] == 5. Okenski pasovi v fasadi == Pri gradnji z predfabriciranimi elementi (sendvič panale) predstavlja nosilnost okenskega pasa brez podkonstrukcije izziv. 6x1m okno. Ojačitvena cev pomaga na koncu panelov. Potrebno je izdelati CAD model okenskega pasu brez in s podkonstrukcijo, izvesti analizo več variant ter izbrati optimalno rešitev. FEM model lahko primerjamo s fizičnim modelom. Risbe so na voljo. Sodelujoči: [//mmihalec], [//jjavh], [//mkos], [//serculj] ==  6. Sferične oblike iz pločevine (2x krivljeno) == Razviti je potrebno tehnološki postopek izdelave sferično oblikovane jekene ali alu pločevine 3-4 mm pločevine (običajno trapezne oblike, 2m x 1m) in raziskati tržišče (dobavitelji storitev). Analiza možnih načinov preblikovanja (globoki vlek, hidrofori, valjanje). Najprimernejši koncept izdelati v CAD modelu. Sodelujoči: [//jtuta], [//dvalencic], [//tcerar], [//pbrezovar], [//dknez] == 7. Nova fasadna plošča minimalne debeline == Na trgu obstajajo različni izolativni materiali. Predvsem visoko izolativni materiali se soočajo z slabšimi mehanskimi lastnostmi. Razvoj novih izolativnih materialov prinaša manjše debeline. Kakšne morajo biti lastnosti materialov za zagotavljanje enake funkcionalnosti pri debelini panela debeline 300mm v primerjavi z 150mm z novim jedrom? Nadaljevanje naloge [//pnos] == 8. Sistem (avtomatizirane) demontaže obstoječe fasade in montaže fasadnih panelov na visokih zgradbah == Idejni postopek demontaže (renovacija) in montaže. Pri renovacijah ni dobro popisane geometrije, podkonstrukcije. Posnetek naredimo s tahimetrom. Sistem montaže novih fasadnih panelov je zasnovan na podlagi sistema obešanja. Demontaža obstoječe fasade predstavlja problem zaradi sestavljene konstrukcije. Kakšen so možnosti, kako rešiti problem transporta, dimenzijske ustreznosti nove fasade? == Prijava oziroma želja za posamezne naloge == Napišite svoje ime in številko naloge, katera bi bila za vas zanimiva. Lahko jih seveda obkljukate več na strani http://planer.arnes.si/foodle.php?id=w0a78fu63b037dsj = Povezave = * Predstavitev odprtokodnega jedra [wiki:OpenCascade Open CASCADE] * [wiki:python Vaje v Pythonu] z uporabo PythonOcc in OpenCascade * [wiki:izpitni-red Izpitni red] pri predmetih prof. Tavčarja * [wiki:skupine-2009 Skupine] za leto 2009/2010 * [wiki:skupine-2010 Skupine] za leto 2010/2011 * [wiki:skupine-2011 Skupine] za leto 2011/2012 * [attachment:stress.pdf Besedilo naloge RPK 2010] -- v obliki PDF * [attachment:underfloor.pdf Besedilo naloge RPK 2009] -- v obliki PDF * [attachment:bflow.pdf Besedilo naloge RPK 2008] -- v obliki PDF * [http://www.lecad.uni-lj.si/~leon/teaching/torsion2/torsion.pdf Besedilo naloge RPK 2007] -- v obliki PDF * [http://www.virtualbox.org/wiki/Downloads Program za virtualni stroj] -- Namesti kot administrator pred namestitvijo Virtualnega računalnika vaje.zip * [http://www.lecad.uni-lj.si/~leon/teaching/vaje.zip Navidezni računalnik za vaje (553MB) - za VB 1.6.x-3.x] - Odpakiraj vse v začasni imenik in dvo-klikni na datoteko namesti. * [http://www2.lecad.si/education/predmeti/gradivo/software/opengl-intro.pdf Računalniška grafika] -- Navodila za programiranje OpenGL grafike v Fortranu * [http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/izobrazevanje/tutorc Programski jezik C ] -- Uvod v C (Stanislav Rupar) * [http://en.wikibooks.org/wiki/C_Programming C Programming] - Pregledna Wiki knjiga za jezik C * [wiki:naloge] - Besedila domačih nalog v programskem jeziku C * [wiki:python] - Besedila domačih nalog v programskem jeziku Python * [wiki:opengl-intro] - Računalniška grafika z OpenGL * [wiki:lab-intro] - Razvojno okolje za laboratorijske vaje * Ocenjevalec nalog v [http://lecad.si/cgi-bin/cclass.cgi C-ju] ali [http://lecad.si/cgi-bin/pyclass.cgi Python-u]- Kontrola pravilnosti delovanja domačih nalog * [wiki:prisotnost] - Tabela prisotnosti na vajah * [wiki:napotki-2008 Stari napotki] za 2008-2009 * [wiki:napotki-2009 Stari napotki] za 2009-2010 * [wiki:napotki-2010 Stari napotki] za 2010-2011 * [wiki:2011 Napotki vaj KT] za 2011-2012 * [wiki:prisotnost-2009] - Tabela prisotnosti na vajah 2009 * TracGuide -- Built-in Documentation * [http://trac.edgewall.org/wiki/TracFaq Trac FAQ] -- Frequently Asked Questions * TracSupport -- Trac Support For a complete list of local wiki pages, see TitleIndex.