wiki:2018

Version 8 (modified by brankm, 6 years ago) (diff)

--

Konstrukcijske Tehnike

Cilj predmeta pri vajah je združiti znanje o 3D modeliranju, metodiki konstruiranja in ostalih strokovnih predmetih in to prikazati na primeru razvoja izdelka / programske opreme. Velik poudarek je na realnosti problema in na sistematični in strokovni obravnavi. Pri metodiki konstruiranja je bil poudarek na kreativnosti in iskanju rešitev. Tokrat je teža na drugem delu razvoja izdelka, ki pomeni do delavniške risbe izdelana tehnična dokumentacija. Upoštevati je potrebno tudi stanje tehnike in regulativo. Zaželeno je, da se izdela tudi prototip izdelka. Del postavljenih nalog bodo študentom ponujene (prispevale so jih različna podjetja). Od študentov se pričakuje, da polovico nalog poiščejo sami. Pričakuje se delo v skupinah od 3 do 5 študentov. Ocenjuje se, da bo za izdelavo seminarske naloge posameznik vložil okoli 100 ur časa.

Značilne skupine nalog:

  • Konstrukcija orodja (npr. štanca ali brizganje plastike).
  • Konstrukcija stroje ali naprave.
  • Projektiranje in preračun nosilne konstrukcije.
  • Projektiranje strojnih instalacij.
  • Razvoj serijskega izdelka.
  • Razvoj programske opreme.

Vaje so namenjene predvsem konzultacijam z asistenti in spremljanju dela na projektu. Posamezna skupina študentov bo delala le na eni od zgoraj naštetih nalog. Vsako končno poročilo mora vsebovati spodaj navedeno vsebino:

  1. Definicijo naloge z jasno postavljenimi zahtevami
  2. Funkcijska struktura / diagram poteka.
  3. Pregled patentov ali regulative.
  4. Sistematičen pristop pri iskanju rešitev, ureditev v morfološki matriki.
  5. Vrednotenje in izbor rešitev.
  6. FMEA (analiza možnih oblik napak) pri konstrukciji ali procesu.
  7. Optimiranje konstrukcije / procesa (npr. numerične simulacije).
  8. 3D model konstrukcije / izdelka.
  9. Delavniške risbe.
  10. Prototip izdelka.

Glede na vrsto projektne naloge se spreminja vsebina in teža zgoraj naštetih točk. Vsaka skupina mora v poročilu vsebovati vsaj 80 % od zgoraj naštetih točk.

Predmeti bodo pridobili na vrednosti, če jih med seboj povežemo v zaokroženo celoto – cilj je na sistematičen in strokoven način razvijati podjetniške ideje. En problem, ki se prične obravnavati pri metodiki konstruiranja, se nato nadgradi predmetu Konstrukcijske tehnike in še pri kakšnem. Študentom, ki uspešno sodelujejo pri EGPR seminarju (letni semester), se prizna vaje pri predmetu konstrukcijske tehnike. Vaje morajo biti zaključene ob koncu semestra. V nasprotnem primeru je potrebno ponovno opravljanje vaj.

Vsak od asistentov vodi vaje samostojne. Specifične kompetence posameznih asistentov so:

  • Leon Kos – programska oprema, elektronika, računalniki
  • Janez Benedičič – regulativa, patenti, varnost strojev in naprav (CE znak)
  • Damijan Zorko in Borut Černe- Konstrukcije in optimiranje

Časovni plan:

  1. teden - določitev projektne naloge
  2. teden - čistopis zahtevnika pri projektni nalogi.
  3. in
  4. teden – variacija rešitev, pregled patentov in regulative
  5. teden - ocenjevanje rešitev in izbira
  6. teden - koncipiranje rešitve
  7. in
  8. teden - optimiziranje konstrukcije (numerična simulacija)
  9. in
  10. teden - 3D modeliranje
  11. teden - izdelava delavniške dokumentacije
  12. in
  13. teden - izdelava prototipa
  14. teden - izdelava poročila in predstavitve
  15. teden - predstavitev rezultatov projektne naloge

Postavljeni plan je v orientacijo in pomoč projektnim skupinam. Posamezne aktivnosti se lahko prekrivajo in tečejo vzporedno.

Predstavitve projektov

Na vajah je bilo za projekte povedano, kako naj poročila oziroma izgled strani Wiki vsebuje. Na vrh strani dodajte še skico ideje v SVG in dodajte kazalo z [[PageOutline]]. Izgled poročila na strani naj bo tak, da v predogledu tiskanja lično izgleda! To pa pomeni tudi barvno usklajenost uporabljenih elementov, teksture, ... Slikovno gradivo mora biti avtorsko. Podatki morajo biti ustrezno citirani s podanimi referencami oziroma spletnimi povezavami.

Predstavitev projektov

Predstavitev projektov bo predvidoma 10.1.2019 ob 8:00 v N17.

Domače naloge in ocenjevanje

Da bi zagotovili sprotno delo se po začetnih uvodnih vajah predvideva izdelava dveh domačih nalog s katerimi študentje prikažejo osnovne sposobnosti razumevanja problematike programiranja. Vsak študent dobi v prvi domači nalogi svoj seznam vaj, ki jih mora izdelati do naslednjega tedna.

V drugem delu so domače naloge iz področja PythonOCC.

Skupna ocena pri vajah KT je sestavljena iz:

  • Prisotnost 5%
  • Domače naloge 20%
  • Priprava zahtevnika, jasnost 5%
  • Funkcijska struktura / diagram poteka (predstavitev delovanja programa). 10%
  • Pregled patentov, regulative, sorodnih rešitev in vrednotenje. 10%
  • Projektni program 40%
    • Delovanja, modularnosti, parametričnosti in jasnosti kode.
    • Skupinsko delo in razdelitev posameznih podprogramov po študentih.
    • Izvedba programskega dela po časovnici (pravočasnost in sprotnost).
    • Komentarji pri shranjevanju dela na SVN in WIKI (uporabljaj preview).
    • Predstavitev 3D sestava (in posameznih sklopov) na strani WIKI v obliki. jsc3d
  • Predstavitev projekta s strani WIKI 10%

Cilj projektnih nalog je čim bolj približati predlagano izvedbo končnemu industrijskemu partnerju, kar sestoji iz prepričljivosti vseh navedenih kriterijev. Pri vrednotenju rezultatov vseh skupin se uporabljajo priporočila ECTS priročnika.

Nekatera pojasnila pri podajanju ocene. Glede problematike/regulativ/patentov je mišljeno, da idejo predstavite kot svojo v primerjavi z obstoječimi rešitvami.

Projektne naloge skupine Razvoj programske opreme

Predavanja Konstrukcijske tehnike so v predavalnici IV/2 vsak ponedeljek 10:00-13:00

Razpored terminov po skupinah 16 študentov

  1. skupina N17 četrtek 8:00 - 9:30 Leon Kos

Prve uvodne vaje bodo v četrtek 12.10.2017 od 8:00 naprej za vse interesente. Nato pa v petek redno vsak teden oz po dogovoru.

Pomemben del vaj KT je tudi pridobitev znanja programiranja CAD jedra v jeziku Python.

V predvidenem časovnem planu razvoja izdelka programiranje (dela) izdelka v CAD jedru OpenCascade nadomesti naloge 7.-14. tedna. Prvi del vaj je tečaj jezika Python s poudarkom na OpenCascade, ki se izvaja vzporedno z nalogo do koncipiranja rešitve. V dveh urah tedensko ima vsaka skupina eno uro praktičnih Python osnov na računalniku v učilnici N17 in nato še konzultacijo o napredku na projektu, ki jo študentje opravijo izven laboratorija. V drugem delu sledi individualno programiranje celote ali delov izdelka v dogovorjeni zahtevnosti, poročilo in predstavitev.

Vsebina in obseg projektne naloge se določi na vajah. Skupina študentov (do 3) lahko predlaga svojo tematiko naloge, ki pa jo je potrebno podrobno verificirati po obsegu in zahtevnosti. Če take naloge ne bodo predlagali, jim bo tematika dodeljena. Sami pa bodo morali uporabiti tehnike s predavanj, da problem ustrezno razdelajo. Projektne naloge so lahko individualne. Skupno delo si slušatelji razporedijo sami. Delo na računalniku pa je individualno in ni skupno, ter je ocenjevano ločeno od projektne skupine. Nalogo modeliranja v C++ se dogovori individualno na vajah.

PythonOcc je priredba knjižnice OpenCascade za programiranje v jeziku Python.

Namestitev okolja za delo doma

Priporočamo uporabo brskalnika Firefox. V njem si lahko nastavite privzeti jezik tako da izberete Options-Content-Languages-Add-Slovenian in ga premaknemo navzgor. Namestite si še slovenski črkovalnik v brskalnik s strani https://addons.mozilla.org/en-US/firefox/addon/slovar-za-slovenski-jezik

Za shranjevanje domačih nalog in s tem datotek na strežnik je potrebno namestiti TortoiseSVN s strani http://tortoisesvn.net/downloads.html Izberemo 64-bitno verzijo programa. Verzijo Windows lahko preverimo z raziskovalcem windows (explorer) Help-About. TortoiseSVN namestimo kot administrator.

Za dolpoteg (checkout) imenika projekta na namizju z desnoklikom miške na namizju izberemo SVN Checkout... ter za URL napišemo svn://lecad.si/kt/ipriimek, kjer je ipriimek vaše prijavno ime. Na namizju bo imenik z vašimi datotekami katere potem lahko shranite nazaj na strežnik z ukazi SVN add in Commit.

Za namestitev Pythona in spremnjih knjižnic si poglejte navodila PythonOcc.

Za namestitev SALOME-a shranite Windows paket SALOME-8.3.0-WIN64.exe ki se nahaja na spodnji povezavi:

http://www.salome-platform.org/downloads/current-version

Odpakirajte Windows paket SALOME-8.3.0-WIN64.exe kot administrator (desni klik --> Run as Administrator) v C:\Program Files.

Program SALOME se zažene s skriptom run_salome.bat ki se nahaja v C:\Program Files\SALOME-8.3.0-WIN64\WORK.

Uporabljali bomo navodila za Salome 8.3. Za programiranje v geometrijskem modulu si poglejte Geometry module Python Interface ter navodila za python OCC.

Projekti

Projektno delo bo vsebovalo različna orodja, ki jih bomo spoznali la vajah. Za projektno delo bo dodeljen tudi dostop do superračunalnika HPCFS http://hpc.fs.uni-lj.si/

1. Zapolnjevanje lukenj in špranj v panelih tokamaka

Panel z luknjami OpenCASCADE je odprto koden CAD kernel ki se uporablja za modeliranje CAD modelov, sprememba CAD modelov (poenostavitev) in pridobitev različnih podatkov iz CAD modelov. Poenostavitev CAD modelov je nujna pri numeričnih simulacij trdosti ali dinamike tekočin. OpenCASCADE se bo uporabil kot orodje za poenostavitev CAD modela, v našem primeru odstranitev lukenj.

Sodelujoči na projektu holes: // // //

2. Odstranjevanje majhnih značilk iz podstruktur panela tokamaka

Podstrukture panela 4 Odstranitev majhnih kosov pri poenostavitvi CAD modela plašča (Blanket). Blanket moduli zagotavljajo varovanje pred visokimi toplotnimi obremenitvami znotraj vakuumske posode in visoko energetskih nevtronih, ki jih proizvajajo fuzijske reakcije. Z iteriranjem po volumnu izdelamo struktoro sestava ter poiščemo značilke, ki jih izberemo za odstranitev. Model potem ponovno predelamo brez teh elementov.

Sodelujoči na projektu: features : // // //

3. Divertor

Divertor rendered Površine divertorjaDivertor complex Funkcija Divertor-ja je, da odstrani različne nečistoče iz plazme. Sestavljen je iz 54 kaset, vsaka s tremi elementi ki so obrnjene proti plazmi. Cilj projekta je izdelava postavitve stukture površine in podstruktur v različnih postavitvah nagiba kot tudi prostorske postavitve. Dialog okno mora nazorno prikazati ustrezne parametre.

Sodelujoči na projektu fdivertor: //

4. Struktura hladilnih prstov panelov tokamaka

Struktura prstaGroba struktura opisa prstov Na podlagi 2D modela panela, ki predstavlja površino, izpostavljeno plazmi, je potrebno pripraviti poenostavljen 3D model prstov, ki bo omogočal 3D mreženje in nato preračun temperature z FEM. Namen projekta je razviti dialog, ki bo uporabniku omogočal poljubne nastavitve dimenzij prstov, uvoz 2D geometrijskega modela površine in izdelavo 3D modela prstov na podlagi podanega modela. Nato se bo izdelal še dodaten podprogram, ki bo pomrežil izdelani 3D model s heksaedrično mrežo.

Sodelujoči na projektu fingers: //

5. Limiter surface

Prerez tokamaka Z iskanjem največjega obsega možne ovojnice želimo dobiti mejno plast plazme.

Sodelujoči na projektu flimiter: //

6. HEXA mreženje vakuumske posode tokamaka ITER

Menu hexa modelirnika Vakuumska posoda Vakuumska posoda zagotavlja zaprto, vakuumsko okolje za fuzijske reakcije. No image "hexa-menu.PNG" attached to 2018 V SALOME vgrajeni HEXA-block modelirnik želimo pripraviti Python skripto z dialogom, ki modelira vakuukmsko posodo tako, da se lahko pomreži.

Sodelujoči na projektu fhexa: //, //

7. Pikselacija presekov magnetov za preračune ravnovesja

Obstoječi program za detekcijo in pripravo pravokotnikov, ki predstavljajo magnetno postavitev oblike plazme se preračuna s programom za "equilibrium" ali magnetno ravnovesje (DINA, EFIT++, CHEASE, ...)

Sodelujoči na projektu eqdsk: //, //

8. Toplotni model divertorja

Toplotni model divertorja Pripraviti je potrebno geometrijski model za termalni model FEM divertorja tako, da se upošteva povezave med monobloki.

Sodelujoči na projektu fmonoblock: //, //

Zahtevki

Evidenca domačih nalog, datoteke pri delu na vajah, in komunikacija se vodi za vsakega študenta posebej na strani http://trac.lecad.fs.uni-lj.si/

  • zelena nima odprtih postavk
  • oranžna eno nerešeno zadevo
  • rdeča število rešenih/vseh zadev

Povezave

For a complete list of local wiki pages, see TitleIndex.See

Attachments (13)