Changes between Version 1 and Version 2 of OpenCascade
- Timestamp:
- Oct 10, 2011, 3:36:52 PM (13 years ago)
Legend:
- Unmodified
- Added
- Removed
- Modified
-
OpenCascade
v1 v2 2 2 Open code of CAD core OpenCASCADE 3 3 4 Uvod 4 = Uvod = 5 5 6 6 Za modeliranje posameznih 3D-elementov in prenos modelov med programi CAD z uporabo formatov STEP/IGES poljubne konstrukcije uporabljamo tudi odprtokodna CAD-jedra. Komercialni modelirniki CAD, ki jih ponujajo na trgu, so po eni strani bolj univerzalni, po drugi strani pa zaradi univerzalnosti pri specifičnih postopkih modeliranja nimajo ustreznega odzivnega časa ali pa so postopki modeliranja preveč zapleteni. Odprtokodno CAD-jedro je namenjeno specifičnim oblikam, ki so sicer kompleksne. Pri določenih postopkih modeliranja lahko posamezne korake usmerjamo in jih po potrebi standardiziramo za določene procese modeliranja. Modeliranje je namensko, zato je časovno bistveno krajše. To pa je že prednost pri modeliranju posebnih oblik. … … 9 9 Licenca tehnologije Open CASCADE je brezplačna in prosto dostopna za uporabo v gospodarsko razvojnih okoljih. Za učenje uporabe obstaja prosto dostopna pomoč za prikaz splošne uporabe in uporabe na geometrijskih 2D- in 3D-primerih. V nadaljevanju bomo uporabljali skrajšano ime za Open CASCADE, in sicer OC. 10 10 11 Zmogljivosti jedra OpenCASCADE 11 = Zmogljivosti jedra OpenCASCADE = 12 12 13 13 CAD-jedro OC je zgrajeno iz posameznih modulov, ki mu omogočajo obvladovanje različnih funkcij. Posamezna funkcija se smiselno uporablja za modeliranje poljubnih 3D-modelov. CAD-jedro OC je sestavljeno iz naslednjih modulov: osnovni razredi, modeliranje podatkov, algoritmi za modeliranje, mreža, vizualizacija, izmenjava podatkov (STEP/IGES), aplikacijska ogrodja, grafični uporabniški vmesnik in razvijalna orodja. 14 14 15 Modularna struktura CAD-jedra Open CASCADE 15 == Modularna struktura CAD-jedra Open CASCADE == 16 16 17 17 TODO: Slika 1 … … 32 32 Na sliki 15.1 je prikazana struktura in modularna zgradba OC. Predstavljena je sestava in pozicija posameznega modula v OC. V nadaljevanju bomo predstavili značilnosti vseh pomembnih vsebin posameznih modulov. 33 33 34 15.2.1.1 Osnovne transformacije (ang. Fundation Classes) 34 === Osnovne transformacije (ang. Fundation Classes) === 35 35 36 Primitivni tipi, nizi in različni številski tipi 36 37 Avtomatizirano upravljanje s spominom … … 42 43 Osnovna podpora za manipuliranje, transformacije in pripravo podatkov za vpis v bazo je razdeljena v tri knjižnice: glavna knjižnica (kernell classes), matematična orodja (math utilities) in manipulacija podatkov (basic data storage). 43 44 44 15.2.1.2 Glavna knjižnica (ang. Kernell classes) 45 === Glavna knjižnica (ang. Kernell classes) === 45 46 Knjižnica je namenjena obvladovanju osnovnih podatkovnih tipov, kot so Boolean, Character, Integer ali Real, optimizaciji in upravljanju spomina. 46 47 47 15.2.1.3 Matematična orodja (ang. Math utilities) 48 === Matematična orodja (ang. Math utilities) === 48 49 Matematična knjižnica je namenjena obvladovanju matematičnih algoritmov, ki vsebujejo osnovne operacije z vektorji in matrikami, izračunavanju (solve) linearnih algebraičnih enačb, algoritmov za iskanje rešitev nelinearnih enačb, algoritmov za iskanje minimalnih vrednosti funkcij. Poleg algoritmov vsebuje podprograme za izdelavo geometrije točk, črt, krogov, ravnin (points, vectors, lines, circle and conics, planes and elementary surfaces). 49 50 50 15.2.1.4 Manipulacija s podatki (ang. Basic data storage) 51 === Manipulacija s podatki (ang. Basic data storage) === 51 52 Knjižnica za shranjevanje podatkov se uporablja za organizacijo in manipuliranje s podatki. Omogoča zapisovanje in branje podatkov v datotečne sisteme. 52 53 53 15.2.1.5 Modeliranje podatkov (ang. Modeling data) 54 === Modeliranje podatkov (ang. Modeling data) === 54 55 Modul podpira podatkovne strukture za predstavitev dvo- in trodimenzionalnih geometrijskih in topoloških modelov. Omenjene strukture so vključene v naslednjih knjižnicah: 2D Geometry, 3D Geometry in Topology. Topologija je sklop pravil, ki definirajo geometrijske povezave med objekti v prostoru (točke, linije). 55 56 2D Geometry. Ta knjižnica zagotavlja dvodimenzionalne geometrijske strukture podatkov in topološko sestavo 2D-podatkov. … … 57 58 Topology. Topološka knjižnica omogoča zgradbe topoloških podatkovnih struktur. Topologija je definirana kot razmerje med enostavnimi in kompleksnimi geometrijskimi elementi. Omogoča sestavo kompleksih objektov in izdelavo objektov, ki so sestavljeni iz elementov različnih dimenzij. Knjižnica vsebuje orodja za določevanje lokacij poljubno izbranih oblik. 58 59 59 15.2.1.6 Algoritmi za modeliranje (ang. Modeling algorithms) 60 === Algoritmi za modeliranje (ang. Modeling algorithms) === 60 61 To je grupirana veriga topoloških algoritmov, ki se uporabljajo pri modeliranju. Modul vsebuje tudi algoritme za geometrijsko modeliranje. Modelirne algoritme uporabljamo s pomočjo že narejenih osnovnih oblik in operacij, s katerimi kombiniramo več različnih oblik. Med modelirne algoritme, s pomočjo katerih izdelujemo 3D-modele, štejemo: geometrijska orodja in pripomočke, topološka orodja, uporabo osnovnih oblik, Booleanove operacije, zaokrožitve in posnetja, odmikanje. 61 62 62 15.2.1.7 Mreženje prostora za prikazovanje (ang. Mesh) 63 === Mreženje prostora za prikazovanje (ang. Mesh) === 63 64 Open CASCADE vsebuje funkcijo za mreženje objektov. Poleg mreženja vsebuje dva mrežna pretvornika: 64 65 Pretvornik VRML prevede oblike OC v datoteke VRML 1.0 (VMRL - Virtual Reality Modeling Language). 65 66 Pretvornik STL prevede oblike OC v format STL. Format STL (STtereo Litography) se pogosto uporablja za hitro izdelavo prototipov. 66 67 67 15.2.1.8 Predstavitev - vizualizacija (ang. Visualization) 68 === Predstavitev - vizualizacija (ang. Visualization) === 68 69 Vizualizacija omogoča prikazovanje izbranih elementov oz. objektov, zato je njena glavna funkcija izbiranje in ločevanje podatkovnih vsebin. Vizualizacijo podatkovne strukture OC omogočajo algoritmi ready-to-use. Ti algoritmi izbrane podatke pripravijo za prikazovanje na zaslonu oziroma v zaslonskem prostoru. Omogoča prikazovanje celih 2D- in 3D-modelov in tudi poljubno izbranih delov poljubnega modela. 69 70 70 15.2.1.9 Standardizirana izmenjava podatkov (ang. Standardized Data Exchange) 71 === Standardizirana izmenjava podatkov (ang. Standardized Data Exchange) === 71 72 Modul za izmenjavo podatkov v OC omogoča izmenjevanje podatkov OC z ostalimi programskimi paketi CAD. Izmenjevanje podatkov med modelirniki CAD je uporabno tudi v primeru, ko se model izdela v poljubnem modelirniku CAD. Tako ga lahko uporabljamo kot povezavo med raznimi programskimi paketi za inženirske analize in modelirniki. Model izdelka prepišemo v programski paket za statično analizo konstrukcije, nato pa rezultate prenesemo v modelirnik CAD. 72 73 Model CAD se zapiše v standardni format (STEP/IGES) in uvozi v programski paket, ki že vsebuje module za izdelavo npr. statične analize. Najpogosteje se za izmenjevanje podatkov CAD med programi CAD uporabljata standardna formata STEP in IGES. STEP (AP203, AP214 in AP209) in IGES (5.3) omogočata pisanje in branje 3D-podatkov, kot so: 3D-geometrija in topologija, z dodatnim modulom XDE (ang. Extended Data Exchange) tudi izmenjavo barv in imen, strukture sestavov in plasti. 73 74 Najpogosteje se za izmenjavo podatkov uporablja standard STEP, zato je v OC še posebno dobro razvit in podprt. Prednost formata OC STEP je še posebej prepoznavna pri prenosu geometrije kompleksnejših modelov. Modul OC STEP omogoča poleg zapisovanja in branja podatkov v formatu STEP tudi kakovostno analiziranje datotek STEP. 74 75 75 15.2.1.10 Aplikacijski programski okvir (ang. OC Application framework, skrajšano 76 OCAF) 76 === Aplikacijski programski okvir (ang. OC Application framework, skrajšano OCAF) === 77 77 Modul OCAF vsebuje povezovalna orodja za poenostavitev razvoja in izdelave modelov CAD. Aplikacijska arhitektura vsebuje naslednje gradnike: 78 78 manipulacija s podatki je zagotovljena z atributnim mehanizmom, … … 85 85 Poleg organiziranja podatkov nam OCAF omogoča tudi shranjevanje podatkov. Modul Data Storage s pomočjo knjižnice za shranjevanje podatkov zagotavlja zanesljivo shranjevanje podatkov na disk. 86 86 87 15.2.1.11 Grafični uporabniški programski okvir (ang. GUI framework) 87 === Grafični uporabniški programski okvir (ang. GUI framework) === 88 88 Open CASCADE Graphical User Interface Framework (GUIF) je orodje za razvijanje uporabniškega vmesnika aplikacij, zasnovanih z Open CASCADE Application Framework (OCAF). 89 89 Z uporabniškim vmesnikom GUIF se poenostavi in omogoči nekatere funkcionalnosti OC, in sicer: … … 95 95 OC GUIF je dostopen kot uporabniško orodje SALOME (SUIT), ki je del odprtokodne distribucije SALOME. 96 96 97 15.2.1.12 Razvojna orodja (ang. Development tools) 97 === Razvojna orodja (ang. Development tools) === 98 98 Open CASCADE vsebuje celoten sklop razvijalnih orodij, ki so primerni tako za posamezne razvijalce kode CAD kot tudi za uporabo pri večjih industrijskih projektih CAD. OC Test Harness ali Draw sta orodji, napisani v programskem jeziku C++ in namenjeni testiranju geometrijsko modelirnih knjižnic. Tako orodje omogoča testiranje in demonstracijo modeliranih komponent pred izdelavo celotne aplikacije. Sestavljeno je iz programskih podsklopov, in sicer: ukaznega interpreterja v jeziku TCL, 2D- in 3D-pregledovalnika, osnovanega na X v sistemih Unix in Win32 API v sistemih Windows, in sklopa preddefiniranih ukazov. 99 99 … … 107 107 Slika 15.3 prikazuje pomreženi 3D-model v OC. Po izdelavi mreže lahko naredimo analizo z MKE (metoda končnih elementov). Rezultate analize MKE nato v nadaljevanju prikažemo na istem modelu. Predstavitve so mogoče za različne parametre: napetosti, pomiki, temperatura z različnimi atributi. 108 108 109 15.3 Predstavitev CAD-jedra Open CASCADE na primerih 110 111 15.3.1 Predstavitev osnovnih ukazov OC na enostavnem 3D-modelu 109 = Predstavitev CAD-jedra Open CASCADE na primerih = 110 111 == Predstavitev osnovnih ukazov OC na enostavnem 3D-modelu == 112 112 113 113 Na enostavnem primeru je prikazan postopek izdelave 3D-modela. Izdelava 3D-modela se začne na nivoju točk, nato pa se preko definiranja robov in uporabe funkcije za zrcaljene izvleče nastalo ravninsko površino v 3D-model. V nadaljevanju so prikazani ukazi za 3D-modeliranje z uporabo knjižnic Open CASCADE. Vsi zapisi bodo uporabljali programski jezik C++. … … 119 119 TODO: Slika 4 120 120 121 15.3.2 Algoritem izdelave enostavnega 3D-modela 122 123 15.3.2.1 Tvorjenje množice točk 121 == Algoritem izdelave enostavnega 3D-modela == 122 123 === Tvorjenje množice točk === 124 124 125 125 Če želimo izdelati želeni 3D-profil, je potrebno v prvem koraku kreirati točke v ravnini XY0, ki ležijo na isti ravnini. … … 147 147 Slika 8 148 148 149 15.3.2.2 Povezovanje točk s krivuljami 149 === Povezovanje točk s krivuljami === 150 150 151 151 Predhodno določene točke med sabo povežemo tako, da tvorijo geometrijo, sestavljeno iz dveh segmentov in enega loka, ki je napet med tremi točkami. … … 161 161 V primeru, da se pred risanjem izbrane krivulje želimo prepričati o možnosti izdelave krivulje, uporabimo ukaza isDone in Value. Uporaba obeh ukazov je predstavljena na primeru kreiranja segmenta po sliki 15.11. 162 162 163 15.3.2.3 Definiranje podatkovne topološke strukture 163 === Definiranje podatkovne topološke strukture === 164 164 165 165 Do sedaj smo narisali tri krivulje, njihova povezanost ni v ničemer določena. Povezanost med njimi določimo s topološkim popisom. Topologijo lahko izvajamo ločeno, korak za korakom ali pa s skupinskim ukazom. … … 205 205 Slika 14 206 206 207 15.3.2.4 Mreženje skupine robov 207 === Mreženje skupine robov === 208 208 1) Mreženje skupine robov, ki je odprto 209 209 … … 254 254 Sedaj imamo skupino krivulj, ki jo moramo povezati v mrežo robov. Ker so robovi med seboj povezani, dobimo zaključeno oziroma zaprto mrežo robov ali enostavno zanko. Za tako operacijo uporabimo ukaz BrepBuilderAPI_MakeWire. Najprej določimo naziv za mrežo, nato pa pod tem imenom vpisujemo zaporedno od prvega roba do zadnjega in tako ustvarimo zaprto mrežo oziroma zanko. 255 255 256 15.3.2.5 Izdelava prizme iz zanke robov (zaprta mreža robov) 256 === Izdelava prizme iz zanke robov (zaprta mreža robov) === 257 257 258 258 Prizmatično telo izvedemo tako, da taki zanki robov pridodamo v določeni smeri parameter višine. Parameter višine je pravokotna razdalja med izhodiščno zanko robov in zanko robov, ki je druga ploskev prizme. Za tako operacijo uporabimo ukaz Prism. V ukazu privzamemo zanko robov kot izhodiščni lik in smer premikanja lika do določene višine h. … … 288 288 Slika 27 289 289 290 15.3.2.6 Zaokroževanje robov 290 === Zaokroževanje robov === 291 291 292 292 Ker so robovi nastale prizme ostri, jih želimo zaokrožiti. Za zaokroževanje robov se uporabi v OC ukaz Fillet (zaokroževanje). V našem primeru zapleteno zaokroževanje robov poenostavimo na način, da so vsi robovi enako zaokroženi s polmerom myThickness/12 (glej sliko 15.28). … … 324 324 Z uporabo zadnjega ukaza imamo v bazi podatkov vse podatke in zapisano topologijo. S primerom smo poskušali predstaviti generiranje relativno enostavne oblike, ki pa v končni obliki postane zelo kompleksen model. Razumljivo je, da tako enostavnih oblik v naravi praviloma ni. Prav v tem pa se izkaže prednost OC. Če namreč pri komercialno uporabnih modelirnikih določene zahtevnejše oblike ne moremo zanesljivo določiti v vseh detajlih, pa z uporabo OC lahko dobimo bistveno natančnejši popis oblike tudi pri najzahtevnejših prostih površinah. V knjigi je predstavljen zelo zožen nabor ukazov. V knjižnici je bistveno več ukazov, ki si jih uporabnik lahko dodatno ogleda in uporablja. 325 325 326 15.4 Izdelava 3D-modela vozlišča jeklene konstrukcije 326 = Izdelava 3D-modela vozlišča jeklene konstrukcije = 327 327 328 328 Izdelava CAD-modela vozlišča jeklene konstrukcije je prikazana na primeru izdelave nosilnega vozliščnega elementa v poljubni mrežni strukturi, prikazani na sliki 15.35. Pri predstavitvi bomo uporabljali programski jezik C++ in odprtokodno CAD-jedro Open CASCADE (OC). Odločitev za uporabo OC je bila v tem primeru osnovana na zahtevi popolnega prosto površinskega modela, ki bi bil generiran v posebnem generatorju oblik, nato prenesen v inženirski model za analizo napetostnih stanj, zatem pa preverjan glede na detajlno obliko v vozliščih, ki bi se v končni uporabi prenesli v mikrookolje za končno varjenje vozliščnega sklopa v robotiziranih sistemih. Omenjeni model CAD je potrebno izdelati za poljubne mrežne točke, ki se nahajajo v prostoru in imajo različno orientacijo. Vsaka točka mrežne strukture je povezana z najmanj tremi točkami. Poudarjamo, da je bilo prav zaradi kompleksnosti problema uporabljeno CAD-jedro OC, ki omogoča izdelavo splošnega modela in ga bo mogoče izdelati za poljubno mrežno strukturo. … … 337 337 V nadaljevanju bomo predstavili zaporedje glavnih funkcij oz. operacij v OC ter izpeljane ukaze za izdelavo tako zastavljenega modela oziroma konstrukcije. Postopek za modeliranje posameznega elementa z izvlekom je predstavljen v prejšnjem poglavju, zato se pri izdelavi CAD-modela vozlišča osredotočimo predvsem na novo uporabljene funkcije. 338 338 339 15.4.1 Izdelava CAD-modela vozlišča 339 == Izdelava CAD-modela vozlišča == 340 340 341 341 Zaradi povezanosti programa bomo tudi v tem primeru predstavili postopek, ki bo zapisan v programskem jeziku C++. 342 342 343 15.4.1.1 Kreiranje praznih sestavov 343 === Kreiranje praznih sestavov === 344 344 345 345 Poimenovanje posameznih praznih pomnilnih prostorov uporabimo zato, da jih lahko kasneje pokličemo za neposredno ločeno prikazovanje. V njih se shranjujejo posamezne pozicije, to so izdelki sestava CAD-modela vozlišča. … … 349 349 Slika 37 350 350 351 15.4.1.2 Izdelava profilnih elementov v vozlišču (točke, robovi, mreže, zanka, površina) 351 === Izdelava profilnih elementov v vozlišču (točke, robovi, mreže, zanka, površina) === 352 352 353 353 Na začetku določimo pozicijo točk v prostoru, ki bodo sestavljale prerez poenostavljenega vozliščnega I-profila. Za popis prereza poenostavljenega I-profila potrebujemo dvanajst točk aPnt1, …, aPnt12, ki jih razporedimo glede na vozlišče mrežne strukture in se nahajajo na isti ravnini. Poudarjamo, da je upoštevano, da je prerez v isti ravnini. Pravimo, da je prerez je planaren. … … 369 369 Slika 41 370 370 371 15.4.1.3 Rezanje profilnih elementov 371 === Rezanje profilnih elementov === 372 372 373 373 Vozliščni element v realnem svetu predstavlja določen premer valja, ki ima središčno os enako, kot je središčni vektor vozlišča. Da lahko opredelimo ravnino, kjer se I-profil v dotiku z valjem vozliščnega elementa konča, moramo najprej opredeliti ravnino, ki je tangencialna na valj vozliščnega elementa. Ne pozabite, da ves čas razumemo, da je vozliščni element postavljen v 3D-prostoru. Zaradi postopka moramo najprej določiti valj vozliščnega elementa (slika 15.42). … … 383 383 Posebej moramo opozoriti, da vozliščni I-profil myShapeI ne poteka natančno do mrežnega vozlišča, ampak samo do prirobnice, ki jo predstavlja sedaj generirani valj vozliščnega elementa. Zaradi tega moramo I-profil odrezati na razdalji zunanjega roba cilindričnega vozlišča z ukazom cylinderCut. Operacijo odrezovanja izvedemo s pomočjo Booleanove operacije razlike. Od izbranega elementa I-profila odštejemo vozliščno geometrijo s funkcijo BrepAlgo_Cut. Takoj za izvedeno operacijo nato preostanek oziroma odrezani I-profil shranimo v sestav aResI, ki smo ga opredelili na samem začetku. To izvedemo z uporabo ukaza AddAIS_Shape, ki pa nam omogoči tudi prikazovanje rezultata v želeni barvi. 384 384 385 15.4.1.4 Izračun oddaljenosti središča prvega I-profila (prvega sestavnega dela) modela vozlišča CAD od vozlišča mrežne strukture v smeri vozliščne normale 385 === Izračun oddaljenosti središča prvega I-profila (prvega sestavnega dela) modela vozlišča CAD od vozlišča mrežne strukture v smeri vozliščne normale === 386 386 387 387 Za skrbno določitev prostorske postavitve vseh delov sestava našega vozlišča, to je I-profilov in samega vozliščnega elementa, moramo določiti za vsak I-profil njegovo oddaljenost od centralne osi vozlišča mrežne strukture jeklene konstrukcije. Posebej poudarjamo, da je vsako vozlišče mrežne strukture jeklene konstrukcije postavljeno različno v globalnem koordinatnem sistemu, torej niti eno ni enako pozicionirano. Pri tem imamo pred seboj tako vse tri koordinate globalnega koordinatnega sistema kot tudi kote in značilne za usmeritev lokalnega koordinatnega sistema v primerjavi z globalnim. Zaradi tega moramo s posebnim programom določiti lokalni koordinatni sistem za vsako vozlišče mrežne strukture jeklene konstrukcije posebej. … … 389 389 Slika 45 390 390 391 15.4.1.5 Določitev vozliščnih parametrov (smer, razdalja, sestavni deli) 391 === Določitev vozliščnih parametrov (smer, razdalja, sestavni deli) === 392 392 393 393 Valj vozliščnega elementa ima določene dimenzije, ki jih moramo določiti vnaprej. Vnos podatkov je postopen in v bistvu parametričen. Če so določene dimenzije znane, pa jih vnašamo kar z dejanskimi vrednostmi. … … 416 416 Slika 15.50 prikazuje model CAD poenostavljenega I-profila. Predstavljeni elementi I-profilov so odrezani glede na zunanjo površino cilindričnega vozlišča. V nadaljevanju je predstavljen algoritem poteka izdelave modela CAD poenostavljenega I-profila. 417 417 418 15.4.2.1 Izbira poljubnega roba ali celotne mrežne strukture 419 420 15.4.2.2 Opredelitev praznega sestava 418 === Izbira poljubnega roba ali celotne mrežne strukture === 419 420 === Opredelitev praznega sestava === 421 421 422 422 Ta postopek je obvezen pred vsakim definiranjem geometrije in zagotavlja ustrezno pomnilno kapaciteto za vsak poimenovani sestav. … … 426 426 Predvideni sestav ima ime aResI, ki ga izberemo in omogoča shranjevanje podatkov za I-profile. 427 427 428 15.4.2.3 Določitev dolžine I-profila 428 === Določitev dolžine I-profila === 429 429 430 430 Pri narisanem I-profilu preberemo začetno in končno točko na isti tvornici (lahko srednjici) profila. Lahko pa določimo dolžino profila sami z vnaprejšnjim določanjem izhodiščne točke in vektorja dolžine. Glede na podan rob eh določimo začetno from in končno to točko izbranega profila. … … 432 432 Slika 52 433 433 434 15.4.2.4 Določitev normale za izbrani rob 434 === Določitev normale za izbrani rob === 435 435 436 436 Izbranemu robu določimo normalo n, ki jo uporabimo za določitev usmerjenosti I- profila v prostoru. … … 438 438 Slika 53 439 439 440 15.4.2.5 Tvorjenje robnih točk poenostavljenega I-profila (glej sliko 15.48) 440 === Tvorjenje robnih točk poenostavljenega I-profila (glej sliko 15.48) === 441 441 442 442 Prerez v splošnem popišemo najmanj s tremi točkami. Število točk za popis posameznega prereza določa njegova zahtevnost oziroma naša zahteva po natančnosti popisa. I-profil v našem primeru poenostavimo in ga popišemo z dvanajstimi točkami (glej sliko 15.48). Točka a.XYZ() določa tudi začetek I-profila. Začetna točka a nam omogoča opredelitev celotnega prereza ter njegovo lokacijo v prostoru, saj je točka a izhodiščna točka. Razdalja startI predstavlja odmik profila od začetne vozliščne točke mreže vozlišč jeklene konstrukcije v smeri robne normale normal.XYZ(). Glavne dimenzije prereza določamo s širino I- profila in jo določa parameter widthI1. Parameter widthI1 je usmerjen v smeri pravokotno na normalo roba normal2.XYZ(). Širino pasnice istega poenostavljenega I-profila popisuje parameter lengthI1. … … 444 444 Slika 54 445 445 446 15.4.2.6 Tvorjenje robov iz robnih točk poenostavljenega I-profila 446 === Tvorjenje robov iz robnih točk poenostavljenega I-profila === 447 447 448 448 Na osnovi podanih točk aPnt1…aPnt12 lahko opredelimo skupino robov myEdge1…myEdge12. Zaprta mreža ali zanka robov predstavlja lik oziroma prerez poenostavljenega I-profila. … … 450 450 Slika 55 451 451 452 15.4.2.7 Tvorjenje mreže robov (zanke) iz robov prereza 452 === Tvorjenje mreže robov (zanke) iz robov prereza === 453 453 454 454 Če želimo opredeliti zaprto mrežo robov (zanke) iz robov prereza, moramo robove myEdge1…myEdge12 združiti. Omenjene robove smo opredelili z ukazi po sliki 15.53. Najprej izvedemo združevanje v mreže myWire1…myWire3, ki jih v naslednjem koraku združimo z ukazom Add v skupno mrežo myWire. … … 456 456 Slika 56 457 457 458 15.4.2.8 Določitev površine prereza in modela CAD poenostavljenega I-profila 458 === Določitev površine prereza in modela CAD poenostavljenega I-profila === 459 459 460 460 Po opredeljeni mreži oziroma zanki z imenom myWire preverimo še, ali točke in robovi ležijo v isti ravnini, torej so na površini, ki je planarna. Če je ta pogoj izpolnjen, lahko izvedemo ukaz za določitev površine myFace. … … 463 463 Slika 57 464 464 465 15.4.2.9 Izvoz formata STEP /IGES modela CAD poenostavljenega I-profila in uvoz formata STEP/IGES v ProE Wildfire 3.0 465 === Izvoz formata STEP /IGES modela CAD poenostavljenega I-profila in uvoz formata STEP/IGES v ProE Wildfire 3.0 === 466 466 467 467 Za izvoz v format STEP ali IGES moramo vsakemu I-profilu najprej nastaviti plast profila. Šele nato ga lahko izvozimo v nevtralni format STEP ali IGES. Ukaz za določanje plasti in geometrije profilov je Profile. … … 474 474 475 475 476 15.5 Literatura 476 = Literatura = 477 477 478 478 1 OpenCascadeTM 3D modelling kernel. OpenCascade inc. 2009, www. opencascade.org/.
