Version 54 (modified by 12 years ago) (diff) | ,
---|
Python
Python je skriptni jezik, pri katerem se stvari izvajajo ob tem, ko naleti interpreter na vrstico. Se pravi, da se vse ukaza, kot tudi upravljanje s spremenljivkami oz podatki izvaja dinamično. Pomembno tudi to, da vse prednosti in slabosti iz drugih jezikov nakako v Pythonu bolje rešene. Ena od pomembnih novosti je seveda zamikanje ukazov. Ker potem programi vsi izgledajo bolje in jih lažje beremo. Po nekih raziskava je bilo ugotovljeno, da program enkrat pišemo, beremo ga pa večkrat. In prav berljivost je pomembna!
Prvi program
Uvod v programski jezik običajno pokažemo z enostavnim primerom, ki prikaže osnovni potek programiranja:
- Odpremo IDLE (Python GUI) in odtipkamo naslednjo vrstico
print "Hello, world!"
- Pred shranjevanjem v IDLE še nastavimo Options->Configure Idle->General->Default Source Encoding->UTF-8.
- Če bo program izpisoval slovenske črke je potrebno na začetku programa kot komentar dopisati vrstico
kot je to razvidno v naslednjem primeru.
# -*- coding: utf-8 -*-
- Shranimo datoteko z ukazom File->Save->hello.py
- Poženemo skript z F5 ali Run->Run Module
Drugi program
Jezik nekoliko bolje predstavimo z drugim programom, ki vsebuje funkcijo in bere
# -*- coding: utf-8 -*- # drugi program import math def ploscina(d): return math.pi*d**2/4 d = input("Vnesi premer kroga: ") print u"Ploščina kroga je %.2f" % ploscina(d)
Spremenljivke
Imena spremenljivk so poljubna. Python je občutljiv na velike in male črke. Sledimo dogovoru in priporočilom, kot je to v podobnih jezikih.
Vse spremenljivke so nakako avtomatske. Torej so generirane ob prvi uporabi. Tako imamo lahko par različih (osnovnih) tipov kot so:
- integer (int, short, cardinal)- cela števila - v dogovoru se izbirajo za kratka imena spremenljivk i, j, k, l, m, n
- floating point (real, float, double) - plavajoča vejica ali realna ševila
- niz znakov ali string se lahko piše z enojnimi ali dvojnimi narekovaji
- bool ali true/false označevanje, ki pa je prav zaprav integer
- Kompleksna števila (Realni+Imaginarnii)
Sedaj lahko sestavljamo osnovne tipe tu v sestavljene tipe, kot so na primer:
- Array - vektor - matrika - list - seznam ne nujno istovrstnih osnovnih tipov v oglatih oklepajih []
- Slovarji {map} - dictionary - asociativni seznami s ključi za izbor
- Terke (tuple) ali skupki fiksnih velikosti, ki se uporabljajo za pakiranje različnih osnovnih tipov v enem skupku.
- Strukture (razredi)
Kateri tip se je ob prireditvi podal lahko preverimo z ukazom
type(tip)
Operatorji
Operirajo s spremenljivkami. Vsak programski jezik ima nabor teh stvari in se ne razlikuje od novejših jezikov. Ima python prav nekaj lepih operatorev (npr tuple, +).
Obstajajo seveda vsi normalni operatorji, +, -, *, /, , % Okrajšani operatorji +=, -=,
Primer:
# -*- coding: cp1250 -*- # komentar se prične z # in veja do konca vrstice i = 1 # celoštevilčna a = 1.2 # realno število t = "besedilo" # niz znakov t2 = 'ni nobene razlike' # razen v prirocnisti c = 1 + 2j # kompleksno # Operatorji na osnovnih tipih print i+1 print a+i print t+str(a) i, j = (1, 2) # skupek prireditev (tuple) i, j = j, i print i, j # Sestavljeni tipi b = [1, 2, 3] # seznam ali list print b[0] b.append(4) # dodamo element na koncu b[5]=5 # Matrike m = [1,2,3,4,5,6,7,8,9] # Vektor m lahko interpretiramo kot matriko s tem, da preračunavamo indeks i=1 j=2 print m[i*3+j]
Tuple ali terke se uporabljajo predvsem za sestavljanje podatkov. Najpogostejši primer je prenašanje rezultatov iz funkcij oziroma podprogramov. Skupek je običajno v okroglih oklepajih, ki pa se lahko tudi opustijo.
Kontrolni ukazi
- if
- for
- while
- funkcije ali podprogrami
Pomembno je, da za vsakim kontrolnim ukazom podamo dvopičje, ki pomeni, da se v naslednjih vrsticah pričakuje zamaknjen blok ukazov.
i = input("Stevilo zob:") if i < 5 : print "Premajhno stevilo zob" else: print "OK"
Stavek for je iterator. LE ta pa "iterira" po vseh elementih. Zato običajno nimamo podanega obsega, ki pa ga pridelamo z ukazom range().
for i in range(10): i = i + 1 print i
Za prekinitev zanke for uporabimo ukaz break. Ta ukaz takoj prekine vse nadaljnjne iteracije. Ukaz continue v zankah pa nadaljuje z naslednjim elementom.
Funkcije oz. podprograme pišemo in uporabljamo praktično povsod. Začnejo se z ukazom def, sledi ime in argumenti, ter konča z : Telo funkcije je zamaknjeno. Vsaka funkcija vrača nek rezultat. Rezultate vračamo s skupkom (tuple)
def zamenjaj(i, j): return (j, i) i, j = 1, 2 i, j = zamenjaj (i, j) print i, j
Delo z datotekami
Običajno je, da se delo programa shranjuje v datoteke. Najpogosteje so to branje vhodnih podatkov in izpisi rezultatov. Za manjše datoteke je najenostavneje prebrati celotno datoteko v eno spremenljivko, ki je ločena po vrsticah in jo naslavljamo z indeksom seznama. Primer takega načina je prikazan v vaji43. Pri pisanju se uporablja ukaz write, ki pa sprejme le tekst, zato je potrebno pretvoriti številčne izraze s funkcijo str() ali format(). Lahko pa uporabimo tudi formatni stavek, kot je to prikazano v naslednjem primeru:
i=1.2 f = open("rezultat.dat", "w") f.write("Rezultat = %d\n" % i); f.close()
Vaje programiranja v jeziku Python
Znanje programskega jezika Python najlažje pridobimo z vajo. Namen domačih nalog predstavljenih na tej strani je predvsem utrditi določene programske konstrukte, ki se lahko rešijo v krajših programih, katere pravilnost delovanja ni težko preveriti. Naloge se izdelujejo z orodji (Tortoise, Idle, PythonOcc), ki so predvidene za izdelavo projekta. To pomeni, da je vsako vsako vajo, ki jo izdelujemo najprej preveriti na lokalnem računalniku. Ko naloga št.??? deluje, jo shranimo na strežnik s Tortoise (Add, Commit) ter preverimo njeno delovanje. Pomembno je, da se vsaka dodeljena vaja shrani z malimi črkami. Ime datoteke je vaja, sledi številka naloge in končnica .py, vse brez presledkov.
Pravilnost vaših nalog shranjene na strežniku s Subversion lahko tudi sami preverite z Ocenjevalcem Python nalog, ki izvede test delovanja s tem da pregleda izvorno kodo in požene kontrolni test. Pri kontroli delovanja je možno, da ocenjevalec javi daj program ne deluje pravilno. Če pa menite, da Vaš program deluje pravilno, je možno da je kontrolni test napačen ali pa besedilo vaje ni dovolj jasno. V tem primeru odprite Nov Zahtevek in opišite težavo. Če želite odgovor tudi po e-pošti morate vpisati vaš poštni naslov v polje Preferences->Email address:.
Izdelane vaje morajo pravilno delovati, kar preverjamo z Ocenjevalcem Python nalog. V primeru, da vaja ne prestane testa, ne bo upoštevana kot narejena. Zaželjeno je tudi, da naredimo čim več vaj, ni pa potrebno izdelati več kot je zahtevano.
Vprašanja za utrjevanje
- Kdaj je potrebno napisati vrstico
import sys
- Kako uporabljamo komentarje?
- Zakaj je zamikanje stavkov pomembno? Ali interpreter Pythona upošteva zamikanje?
- Koliko decimalk hrani tip
integer
infloat
? - Kakšna je razlika pri prireditvi konstante spremenljivkama c in d
c = 3/2; d = 3.0/2;
- Kaj je funkcija dvopičja v kontrolnem stavku? Naštej kje vse ga je potrebno uporabiti.
- Koliko je numerična vrednost naslednjega izraza
i = 7 / 3;
- Pod katerimi pogoji naslednja koda izpiše voda? Kako bi jasneje napisali
napisane pogojne stavke z uporabo primernejšega zamikanja?
if temp < 0: print "led" elif (temp < 100): print "voda" else: print "para"
- Kaj izpiše naslednja koda?
x = 3; if(x): print "da" else: print "ne"
- Kaj bo izpisala naslednja koda?
int i; for i in range(3): print "a" print "b" print "c"
- Koliko elementov vsebuje polje oz. vektor a? Kateri je prvi element? Kateri je zadnji?
a = [1,2,3,4,5];
- Kaj je narobe v naslednjem izvlečku kode?
a = []; for i in range(5): a[i] = 0;
- Kateri so štirje pomembni deli funkcije? Katere tri mora klicoči program poznati?
Domače naloge
vaja1
Napiši program, ki zahteva vnos dveh celih številk z dvema input()
in nato izpiše njuno vsoto.
vaja2
Gaussova kvadratura naj vpraša za meji integriranja funkcije f(x) = 2x4- x3 +1 in rezultat izpiše na zaslon. Uporabite 4 točkovno kvadraturo. Če ne razumete razlage z Wikipedije si lahko dodatno razjasnite ta primer, ki je opisan v priponki vaj RPK2008. Integracija je torej enostavno seštevanje in množenje!
vaja3
Izdelaj program ki izpiše naslednje zanke:
for i in range(0, 10, 2): print i for i in range(100, 0, -7): print i for i in range(1, 10): print i for i in [2*x for x in range(2,50)]: print i
Razjasni si, kako te zanke delujejo in program popravi tako, da bodo v zanki uporabljeni while z operatorji +=, -=, *=
vaja4
Napiši program ki izpiše ta trikotnik:
* ** *** **** ***** ****** ******* ******** ********* **********
Ne uporabi desetih print ampak uporabi zanko.
for i in range(10): # Več stavkov # gre lahko tukaj
vaja5
Izpiši v zanki for
cela števila od 1 do 10 in njihove kvadrate.
1 1 2 4 3 9 ... 10 100
vaja6
Stavek for je prav zaprav, okrajšava za stavek while.
Predelaj program, ki izpiše naslednjo zanko:
for i in range(10): print "i je %d" % i
z uporabo stavka while, ki ima naslednjo obliko
while(pogoj): # vpiši stavek za povečanje števca in izpis
Napotek: V primeru da se nam program obesi v neskončni zanki, ga prekinemo s pritiskom na crtl-C
vaja7
Pretipkaj in poženi naslednji program:
print "stavek 1" print "stavek 2" for i in range(10): print "stavek 3" print "stavek 4" print "stavek 5"
Program ne naredi nič posebnega. Z njim želimo le pojasniti vpliv zamikanja v zanki in dobiti željen potek programa.
vaja8
Pretipkaj in poženi naslednji program:
print "zacetek programa" for i in range(3): print "i je %d" % i for j in range(5): print "i je %d, j je %d" % (i, j) print "konec v zanki i = %d" % i print "konec programa"
Tudi ta program ne naredi kaj dosti koristnega. Želi pokazati, kako zanke delujejo in kako jih gnezdimo. V vaji 4 je potrebno uporabiti prikazani način dvojne zanke.
vaja9
Program naj prebere štiri cele številke in izpiše povprečno vrednost kot realno številko.
vaja10
Program naj prebere vrednost x, izračuna kvadrat prebranega števila (x2) in ga izpiše na zaslon. Izdelaj podprogram sqr(x).
vaja11
Program naj prebere vrednost x in n, kot celi števili. Izdelaj podprogram power(x, n), ki izračuna n to potenco števila x in jo izpiše na zaslon.
Pogojni stavek in zahtevnejše zanke
vaja20
Napiši program, ki z zanko in pogojnim stavkom ugotovi, koliko števil od 1 do 10 je večjih od 3 in seveda izpiše rezultat 7.
vaja21
Program naj poleg številk od 1 do 20 izpiše še ali je liha ali soda v obliki
1 je liha 2 je soda 3 je liha ...
Napotek: Uporabi operator %
vaja22
Izdelaj program, ki izpiše v katero smer se je 2D točka največ premaknila, glede na koordinatno izhodišče. Možni odgovori so:
- levo
- desno
- gor
- dol
Za prebrano točko 2 1 bo program odgovoril desno.
Program naj vpraša za koordinato točke z ukazom:
x = input("Pomik v smeri x:") y = input("Pomik v smeri y:") ...
vaja23
Tako kot v vaji 22 naj dodatno še izpiše v kater smer se je premaknila. S tem da
se najprej izpiše večji pomik in nato manjši. Za prebrano točko 2 1 bo program odgovoril desno gor
.
vaja24
Napiši program, ki izpiše prvih 7 pozitivnih števil in njihovo faktorielo (fakulteto). (Faktoriela 1 je 1, faktoriela 2 je 1*2=2, faktoriela 3 je 1 * 2 * 3 = 6, faktoriela 4 je 1 * 2 * 3 * 4 = 24, itd.)
vaja25
Program naj izračuna prvih 30 Fibonaccijevih števil. Vsaka Fibonaccijeva številka je vsota prejšnjih dveh števil F(n) = F(n-1) + F(n-2), F(0) = 1, F(1) = 1. Izpis naj bo v obliki:
1 + 1 = 2 1 + 2 = 3 2 + 3 = 5 3 + 5 = 8 5 + 8 = 13 ...
vaja26
Napiši program ji za podano število izpiše je praštevilo
ali ni praštevilo
.
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima natanko dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
vaja27
Pohitri vaja26
z dejstvom, da razen 2 nobeno sodo število ni praštevilo. Glej vaja21
.
vaja28
Napiši program, ki tabelira poštevanko od 1 do 10, tako da izpiše vse skupaj v 10 vrsticah v obliki:
1*1=1 1*2=2 1*3=3 ... 10*1=1 10*2=20 ...
Za izpis ki ne gre v novo vrstico lahko uporabite vejico na koncu print ukaza. Na primer:
... print "%d*%d=%d" % (i,j,j*i), ...
vaja29
Za dan vektor B[7]
uredi števila po velikosti od najmanjšega do največjega in jih zapiši v vekotor v
naslednji obliki -> B[min]...B[max]
. S pomočjo for zanke izpiši vrednosti urejenega vektorja B
na zaslon po vrsticah od najmanjšega do največjega.
B = [3.3, -23.2, -4.5, 56.0, 45.5, 69.9, 40.5]
vaja30
Za matriko A[25]
podano v vaja46 določi mesto maksimalnega števila in vrednost elementa izpiši na zaslon.
vaja31
Na zaslon izpiši Pascal-ov trikotnik (Pascal's triangle) za 8 vrstic v spodaj prikazani obliki.
1 1 1 1 2 1 1 3 3 1 1 4 6 4 1 1 5 10 10 5 1 1 6 15 20 15 6 1 1 7 21 35 35 21 7 1
Če v ukazu print ne želimo prehod v novo vrsto dodamo na koncu vejico!
Nizi, vektorji, matrike
vaja40
Program iz vaje 28 priredi tako, da bo se zmnožek najprej predizračunal v polje
a[]
in nato naj program vpraša za dve števili, ter izpiše rezultat, ki ga vzame iz polja a[].
vaja41
Napiši program ki bo v polje števil nadomesitil z njihovnimi kvadrati. Program naj vpraša kateri indeks iz polja želimo in naj izpiše vrednost v polju. S stavkom if mora tudi kontrolirati meje indeksov. Indeksi se seveda začnejo z 0.
a = [1, 2, 9, 33, 22, 11, 3, 4, 3, 55, 66, 33, 22, 22, 33, 54, 5, 6, 7, 8, 223, 34]
vaja42
Za podano kvadratno matriko a[16]
in vektor x[4]
a = [1, 2, 3, 4, 0, 1, 2, 3, 2, 3, 4, 5, 3, 2, 2, 1]
napiši program, ki prebere štiri vrednosti in izpiše zmnožek matrike in vektorja '''b'''='''A'''*'''x''' s stavkom
print "%.1f %.1f %.1f %.1f\n" % (b[0], b[1], b[2], b[3])
Številke ločene s presledkom v eni vrstici preberemo z ukazom
x = [eval(s) for s in raw_input().split(" ")]
vaja43
Program naj prebere datoteko. Prvo število je n, drugo število je št. delitev div, nato pa prva dva stolpca sta x in y točke p0, druga dva stolpca sta (x1, y1) točke p1, ter zadnji stolpec je pretok q.
8 1 00 00 06 00 0 06 00 14 00 -1 14 00 20 00 0 20 00 20 10 0 20 10 14 10 0 14 10 06 10 1 06 10 00 10 0 00 10 00 00 0
Datoteko preberite v spremenljivke
p0[], p1[], q[] n, div
in vsako vrstico v zanki izpišite z naslednjim formatnim stavkom:
print "%4.1f %4.1f %4.1f %4.1f %4.1f " % ( p0[2*i], p0[2*i+1], p1[2*i], p1[2*i+1], q[i] )
prve in druge točke elementa ter q.
Rešitev:
f= open("vaja43.dat", "r") lines = f.readlines() n, div = [eval(s) for s in lines[0].split(" ")] print n,div p0 = [] p1 = [] q = [] for i in range(8): x0,y0,x1,y1,qi=[eval(s) for s in lines[1+i].split(" ")] p0.append(x0) p0.append(y0) p1.append(x1) p1.append(y1) q.append(qi) print "%4.1f %4.1f %4.1f %4.1f %4.1f " % ( p0[2*i], p0[2*i+1], p1[2*i], p1[2*i+1], q[i] ) f.close()
vaja44
Za podano kvadratno matriko A[]
velikosti 5x5, ki je podana kot seznam,
zmanjšaj diagonalne elemente za vrednost 1 in
spremenjene diagonalne elemente matrike A
s pomočjo for zanke izpiši na zaslon.
A = [3, 5, 90, 2 ,1, 1, 71, 59, 5, 5, 1, 2, 3, 54, 2, 12, 56, 32, 11, 1, 34, 56, 78, 45, 12]
Pri ukazu print lahko na koncu ukaza uporabimo vejico in s tem zagotovimo, da izpis ne gre v novo vrsto. Ni pa to nujno za to nalogo.
vaja45
Polje a[]
iz vaje 41 prepišite v matriko b[]
velikost 8x3. S tem sa so elementi, ki manjkajo postavljeni na 0.
Vrstice izpišite na eno decimalko natančno.
vaja46
Za podano kvadratno matriko A
zmanjšaj diagonalne elemente za vrednost 1.1, prepiši
enodimenzionalno A v seznam B, ki ga prav tako računamo kot matriko 5x5 in
izpišemo z dvojno zanko na zaslon.
A = [3.3, 5.2, 90.5, 2.3 ,1.1, 1.9, 71.0, 59.5, 5.3, 5.5, 1.0, 2.2, 3.5, 54.3, 2.2, 12.4, 56.1, 32.2, 11.4, 1.6, 34.8, 56.4, 78.9, 45.3, 12.3 ]
vaja47
Za izračun Pascal-ovega trikotnika (glej vaja31) uporabi podprogram pascals_triangle(n), kjer je n=8. Vsako vrstico Pascal-ovega trikotnika zapiši v vrstico matrike P[64]. Prazna mesta matrike postavi na vrednost 0. Izpiši matriko na zaslon (Uporabi for zanko). Primer izgleda izpisa ene vrstice:
print "%d %d %d %d %d %d %d %d" % (P[0], P[1], P[2], P[3], P[4], P[5], P[6], P[7], P[8])
Podprogrami
vaja60
Predelajte program za množenje matrike z vektorjem iz vaje 42, tako da boste pred izpisom uporabili klic podprograma s stavkom
b = mat_vec4(a, x) print "%.1f %.1f %.1f %.1f" % (b[0], b[1], b[2], b[3])
Podatke podane v eni vrstici preberete tako kot v vaji42!
vaja61
Predelajte program vaje4 tako, da boste napisali podprogram, ki ga boste klicali v naslednji zanki
for i in range(10): print_stars(i)
vaja62
Napišite podprogram def celsius(fahrenheit):
, ki pretvori Fahrenheitove stopinje v Celsiusove.
Formula za pretvorbo je °C = 5/9 * (°F - 32). Program naj naprej vpraša za
stopinje F in nato na decimalko natačno izpiše vrednost v Celzija. Zapomnite si, da
celoštevilčni izraz 5/9 da rezultat 0, zato ne smete uporabiti celoštevilčnega deljenja.
vaja63
Stavek
from random import randint r = randint(1,6)
vrne naključno številko med 1 in 6. Izdelajte program, ki simulira metanje kocke. Izdelajte program, ki simulira zaporedno metanje dveh kock in izriše histogram za 100 metov v (približno) taki obliki:
2: 2 ** 3: 5 ***** 4: 4 **** 5: 10 ********** 6: 15 *************** 7: 28 **************************** 8: 12 ************ 9: 9 ********* 10: 7 ******* 11: 5 ***** 12: 3 ***
Prva številka pomeni vsoto pik na obeh kockah, druga številka pa pomeni koliko krat se je dogodek zgodil, kar je tudi grafično narisano z podprogramom iz vaje 23.
Izpis lažje dosežemo z operatorjem množenja kot je na primer:
... i=6 sum=10 print sum,': ',i, '*'*i
vaja64
Izdelajte podprogram za linearno interpolacijo. Program naj vpraša za dve točki (x0,y0) in (x1,y1) ter mesto na osi x za katero želimo vrednost y. Npr. za
0 0 1 1 0.5
mora vrniti 0.5.
Podprogram naj ima naslednji prototip:
def linear_interpolation(x, p0, p1):
s tem da sta točki p0 in p1 seznama 2D
vaja65
Podprogram za parametrizacijo daljice naj izpiše koordinato glede na parameter t, ki je v mejah od 0 do 1. Podobno kot pri vaji 64 preberemo točki (x0,y0) in (x1,y1) in parameter t. Prototip
def linear_interpolation(t, p0, p1)
naj izpiše točko s formatom "%.1f %.1f" % (x,y). Prednost parametrične interpolacije je v tem, da deluje tudi za navpično daljico. Npr.
0 0 0 2 0.5
izpiše 0.0 1.0
Ko je parameter t=0 se izpiše začetna točka. Pri t=1 pa končna. Parametrična oblika zapisa je pojasnjena na http://mathworld.wolfram.com/Line.html
vaja66
Podobno kot v vaji 65 izdelajte podprogram, ki za parameter t v mejah od -1 do 1 izpiše točko med podanima točkama. Ko je parameter t=-1 se izpiše začetna točka. Pri t=1 pa končna. Za t=0 se izpiše točka na sredini.
vaja67
Napiši podprogram decToBin(x), ki poljubno vrednost celega števila x prebranega iz zaslona pretvori v binarni zapis in vrednost izpiše na zaslon. Primer:
25 | :2 |
12 | 1 |
6 | 0 |
3 | 0 |
1 | 1 |
0 | 1 |
Ostanke deljenja decimalnega števila izračunanega po zgornjem primeru preberemo v nasprotnem vrstnem redu. Za zgornji primer dec: 25 -> bin: 11001. Uporabi operator %. (Primer: 25%2 = 1)!
Delo z datotekami
vaja80
Program naj prebere datoteko vaja80.dat, ki vsebuje seznam celih številk in izpiše njihovo vsoto. V prvi vrstici je število celih števil ki sledijo v naslednjih vrsticah. Primer:
4 13 23 21 11
Za ta primer mora program izpisati 72. Število vrstic v datoteki vaja80.dat
je lahko največ 100.
vaja81
Podobno kot v vaji 80 preberite datoteko vaja81.dat s tem da seštevek sproti izpisujemo.
vaja82
Preberi datoteko vaja82.dat
v kateri sta zaporedno zapisani dve 4x4 matriki. Na primer:
1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 1 1 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 5 6 3 4 5 2
Program naj prebere datoteko v dve matriki in nato sešteje obe matriki v novo matriko (matrike seštevamo po elementih). Ko imamo novo matriko naj program vpraša kateri element matrike želimo izpisati in sicer i-to vrstico in j-ti stolpec (npr. i=1 in j=3 -> 9) in element i,j izpiše na zaslon.
vaja83
Program naj prebere iz datoteke vaja83.dat matriko velikosti ixj in izpiše element {2, 3}. Format datoteke je
4 5 1 2 3 4 5 4 5 5 6 6 4 4 4 99 4 6 7 7 8 1
V prvi vrstici piše število vrstic in število kolon matrike. Izpisal pa bi 99.
vaja84
Matriko iz tako kot pri vaji 83 preberemo iz datoteke vaja84.dat in izpišemo v transponirani obliki kot cela števila.
vaja85
Matriko iz tako kot pri vaji 83 preberemo iz datoteke vaja85.dat in Vse elemente matrike kvadriramo in zapišemo v datoteko vaja85.rez, v istem formatu celih števil.
PythonOCC
Linki:
vaja 120
S pomočjo štirih točk v prostoru izdelaj štrikotnik s stranico a. Vse točke naj imajo enako z os. Površino izvleči v smeri vektorja vec{v}, ki ni enak vektorju normale izvlečene površine. Vektor vec{v} in stranico a podamo programu na začetku.
vaja 121
V izhodišče lokalnega koordinatnega sistema postavite kocko s stranico a. Na sredino zgornje ploskve postavite valj premera r, v smeri normale površine na katero je valj postavljen. Uporabite funkciji:
BRepPrimAPI_MakeBox(...) #CAD model škatle BRepPrimAPI_MakeCylinder(...) #CAD model valja
vaja 122
Vajo 121 izdelajte na naslednji način:
- Štirikotnik narišemo s štirimi točkami v prostoru, ki jih povežemo skupaj.
- Na začetku naj nas program vpraša, pod kakšnim kotom izvlečemo valj!
- Barva kocke naj bo rumena, barva valja pa modra (npr. display.DisplayColoredShape?(myShape, 'GREEN')).
#Določevanje vektorja v prostoru aVector = gp_Vec(myWidth , myThickness , myHeight)
vaja 123
Izdelajte mrežo iz točk P1(-10, -10, 0), P2 (-10, -20, 0) in P3(10, -10, 0). Za mrežo izdelajte prizmo jo obarvajte (display.DisplayColoredShape?(myShape, 'GREEN')).
P1 = gp_Pnt(x, y, z) #definiranje točke v prostoru ##Definiranje barve 3D modela -- myShape -- zelena barva display.DisplayColoredShape(myShape, 'GREEN')
vaja 124
Izdelajte kocko s stranico a (uporabite funkcijo BRepPrimAPI_MakeBox). Na vseh robovih kocke izdelajte zaokrožitve velikosti a/10.
#Primer dodajanja zaokrožitev na CAD model myBody # Telo: Dodamo zaokrožitve (fillet) mkFillet = BRepFilletAPI_MakeFillet(myBody.Shape()) topology_traverser = Topo(myBody.Shape()) for aEdge in topology_traverser.edges(): mkFillet.Add(myThickness / 12. , aEdge) myBody = mkFillet.Shape()
vaja 125
Izdelajte valj tako, da osnovno površino izdelate z uporabo krožnih lokov. Uporabite funkcijo:
aPnt2 = gp_Pnt(x, y, z) #definiranje točke v prostoru s funkcijo gp_Pnt(x, y, z) GC_MakeArcOfCircle(aPnt2,aPnt3 ,aPnt4) #aPnt spremenljivke predstavljajo točke v prostoru
Kocko izrišite v rjavi barvi (primer spremembe barve display.DisplayColoredShape?(myShape, 'GREEN')).
vaja 126
Izdelajte valj velikosti myHeight in radija R in ga postavite v izhodišče. Na valj postavite kocko s stranico A. Na kocki zaokrožite vse robove z radijem A/10. Kocko in valj združite s funkcijo:
#Združevanje dveh 3D modelov myBody = BRepAlgoAPI_Fuse(valj, kocka)
in izvozite v STEP format:
#Izdelava STEP datoteke kocka_valj_step = STEPExporter("valj-kocka.stp") kocka_valj_step.add_shape(myBody) kocka_valj_step.write_file()
ter model prikažite na zaslonu.
vaja 127
Z zrcaljenjem preko X osi izdelajte poenostavljen IPE200 profil (poenostavljen pomeni, da je brez zaokrožitev). Dolžina IPE200 profila naj bo 200mm. 3D model IPE200 profila prikažite na zaslonu.
vaja 128
S pomočjo funkcije za izdelavo krožnega loka izdelajte polkrog z radijem R:
#Izdelava krožnega loka polkrog = GC_MakeArcOfCircle(aPnt1, aPnt2 ,aPnt3)
in ga nato prezrcalite preko X osi, da dobite cel krog z radijem R:
#Zrcaljenje preko X osi xAxis = gp_OX() aTrsf = gp_Trsf() aTrsf.SetMirror(xAxis) aBRepTrsf = BRepBuilderAPI_Transform(aWire.Shape() , aTrsf)
krog nato izvlecite v smeri vektorja vec, ki je 30° glede na X os (potrebno je določiti koordinate vektorja) in dolžine vecLength. Končen 3D model prikažite na zaslonu.
vaja 129
Iz tanke pločevine (1mm) izdelajte škatlo s stranico 10mm (definirati morate toliko oblik, kolikor je stranic), ki je na eni strani odprta.
#Izdelava stranice s funkcijo stranica = BRepPrimAPI_MakeBox(a, a, a)
Vse elemente združite v skupni sestav:
# Izdelava sestava sestav = TopoDS_Compound() aBuilder = BRep_Builder() aBuilder.MakeCompound (sestav) aBuilder.Add (sestav, stranica1) aBuilder.Add (sestav, stranica2) . .#za ostale stranice velja enako
in izvozite sestav v IGES formatu:
#Izdelava IGES datoteke sestav_iges = IGESExporter("sestav.iges") sestav_iges.add_shape(sestav) sestav_iges.write_file()
ter končen sestav prikažite na zaslonu.
Attachments (26)
-
pythonzaprogramerje.pdf (625.3 KB) - added by 13 years ago.
Delovna rayličica knjige Janeza Demšarja
- Vaja128.png (15.8 KB) - added by 11 years ago.
-
vaja129.png (15.8 KB) - added by 11 years ago.
Vaja 129
- DN130.png (142.9 KB) - added by 11 years ago.
- DN131.png (135.9 KB) - added by 11 years ago.
- DN132.png (135.7 KB) - added by 11 years ago.
- DN133.png (138.8 KB) - added by 11 years ago.
- DN134.png (162.3 KB) - added by 11 years ago.
- DN135.png (141.1 KB) - added by 11 years ago.
- DN136.png (114.9 KB) - added by 11 years ago.
- DN137.png (146.8 KB) - added by 11 years ago.
- DN138.png (125.4 KB) - added by 11 years ago.
- DN139.png (193.6 KB) - added by 11 years ago.
- DN140.png (151.8 KB) - added by 11 years ago.
- sotor.svg (3.6 KB) - added by 11 years ago.
- klop.svg (3.9 KB) - added by 11 years ago.
- plezalnik.svg (4.8 KB) - added by 11 years ago.
-
Py4Inf-01-Introduction.pptx (1.8 MB) - added by 9 years ago.
Uvod v Python slidi
-
Py4Inf-02-Expressions.pptx (429.2 KB) - added by 9 years ago.
Python expressions slidi
-
Py4Inf-03-Conditional.pptx (273.0 KB) - added by 9 years ago.
Conditional slidi
- Uvod_v_Python-Funkcije_in_Globalne_Spremenljivke.pdf (212.1 KB) - added by 9 years ago.
- Uvod_v_Python-Delo_z_Datotekami_Razredi_in_objekti.pdf (270.6 KB) - added by 9 years ago.
- Uvod_v_Python-Seznami_Matrike_Terke_in_Slovarji.pdf (206.7 KB) - added by 9 years ago.
-
DN125_1.png (12.0 KB) - added by 8 years ago.
Primer mreže za vajo 125.
-
DN125_2.png (46.1 KB) - added by 8 years ago.
Primer 3D modela za vajo 125.
-
vaja300.PNG (19.8 KB) - added by 5 years ago.
Better figure for vaja300 (in vaja129.png one dimension is mission and one dimension is faulty (22)).