|
|
Elektronsko poslovanje in tehnični informacijski sistemi
Avtorja:
Jože Duhovnik,
Jože Tavčar
Naklada:
1200 izvodov
Izdala in založila:
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo
ISBN 961-6238-43-4
Knjiga je na voljo v knjižnici Fakultete za strojništvo.
|
 |
Predgovor
Povprečni poznavalec proizvodnje si predstavlja konstruiranje kot risanje tehnične dokumentacije, zato mu je proces nastajanja izdelka miselno tuj. Praviloma ga umešča v okolja, ki so mu poznana s pomočjo medijev. To je običajno tudi razlog, da se zavedanju o pomembnosti razvojno-konstrukcijske dejavnosti običajno izogne z besedičenjem o novih tehnologijah, ki morajo praviloma stopati v njegovo okolje z njemu nepoznanimi ljudmi ali podjetji. To nezavedanje dejanskega razvojnega potenciala v kali onemogoča resne razprave o procesih, ki omogočajo nematerializirano predstavitev izdelka v njemu bližnjih okoljih.
Tehniško izobražena generacija, ki jo stopala v razvojno-konstrukcijski proces od logaritmičnega računala do večprocesorskih računalniških sistemov, ki jih lahko usposobljen strokovnjak uporablja je lahko ob tej evoluciji na lastni koži prepoznala bistveno vrednost informacijskih sistemov. Tako kot je pomemben dostop v svetovno komunikacijo (mobilna telefonija) na eni strani je na drugi strani pomembna informacijska urejenost v mikro okolju. Mikro okolje si lahko predstavljamo družino ali manjše podjetje.
Informacijski sistemi ne predstavljajo samo poslovnega dela, ampak so veliko bolj pomembni za proizvodne sisteme. Po obsegu in zahtevnosti predstavljajo bistveno večji del vseh človekovih aktivnosti, čeprav jih je težko prepoznati na prvi pogled. S pojavom »pametnih strojev« je pomen informacijskih sistemov v proizvodnji pridobil na pomenu. Če je človek z obdelavo informacij na mehanskih sistemih še lahko sledil popisovanju procesov, je s pojavom mehatronskih sistemov njegova udeležba v popisovanju ali zaznavi informacije prepočasna in kar je bistveno, zaradi napak moteča. Trditev, da so mehatronski sistemi nekaj posebnega in od mehanskih sistemov povsem ločeni, predstavlja ozko pojmovanje tehničnih sistemov. Taka miselnost je značilna za okolja, ki obvladujejo zgolj preproste mehanske sisteme in jih nato poskušajo dopolnjevati z elektronskimi sestavi, da zadoste zahtevani funkciji.
Razumljivo je, da je pomen informacijskih sistemov v proizvodnji postajal skladen z možnostmi samega proizvodnega okolja. Zaradi tega so se razvijala relativno pozno in pravi razcvet doživela v poznih devetdesetih letih. Pri tem pa je naenkrat nastal problem prepoznavanja informacijskih tokov, tako po količini, vsebini, popisovanju in kvaliteti. Pri analizah proizvodnih sistemov se je posebej v avtomobilski, letalski in vojaški industriji naenkrat ugotovilo, da moramo najprej prepoznati same informacijske tokove, šele nato pa lahko ugotavljamo, kako projektirati programsko in strojno računalniško okolje. Zaradi iskanja najboljših poti do rezultata je ob takem razvoju lahko prihajalo do nepravilnih odločitev. V realizaciji informacijskih sistemov se je zato začelo slediti informacijam od njihovega nastanka do neposredne uporabe in blokiranja za nepooblaščene uporabnike.
Pomen spoznavanja razvojno-konstrukcijskega procesa je narasel ne zaradi modernih zahtev časa, ampak zaradi preproste ugotovitve, da se v omenjenem procesu generira 80% informacij, zato je prav, da se jih takoj vnese v informacijski sistem. To pa je pomenilo bolj zanesljive informacije in zmanjšanje posrednih vnosov v drugih fazah proizvodnega procesa. Po nekaj časa se je ugotovilo, da je potrebno število delavcev pri naknadni obdelavi podatkov lahko manjše. To je pomenilo tudi manjše stroške. Tako so tehnični informacijski sistemi postali zanimivi, predvsem pa potrebni.
Uporaba tehničnih informacijskih sistemov neposredno zahteva drugačne organizacijske modela. Temeljni nosilci razvoja ostajajo. Iz organizacije dela se izločajo prenosniki in repetitorji informacij.
Ob novi organizaciji je potrebno razumeti pravo vsebino dela v razvojno-konstrukcijskem procesu. Vodenje konstrukcijskega procesa je pomembno opravilo, ki mora biti podrejeno določenim zakonitostim. Iz teorije konstruiranja je bila razvita metodologija, ki praktično opredeljuje upravljanje procesa.
V delu zato raznim metodološkim pristopom in delu teorije namenjamo nekaj več poudarka v drugem poglavju.
V nadaljevanju so opisane posebnosti pri informacijskih sistemih. Zaradi novosti PDM sistemov sva dodala nekaj praktičnih primerov neposrednega obvladovanja pretokov informacij. Upava, da bo bralec ob branju prepoznal potreben obseg obdelav v tehničnih sistemih za posamezno okolje. Pomembno je, da se projektira primeren obseg PDM sistemov in da se ne prehaja v premajhno ali preveliko instalirano zmogljivo programsko opremo.
V želji po realnejši predstavitvi v sklepu predstavljava del uvajanja PDM sistemov v Gorenju iz Velenja. Podjetje predstavlja pomemben razvojni potencial v slovenskem gospodarskem prostoru, zato je bila logična odločitev, da resneje pristopi k nadgradnji obstoječega informacijskega sistema tudi na področju tehničnih informacij.
V dodatku je opisanih nekaj najbolj poznanih PDM sistemov, ki ga je izdelala korporacija CIMdata. V tabeli pa so predstavljene zmogljivosti glede na posamezne zahteve.
Knjiga je namenjena študentom tehnike, ki se ukvarjajo s proizvodnimi sistemi in se bodo v vstopu v profesionalno življenje srečali z omenjeno problematiko. Vsi, ki se ukvarjajo z organizacijo proizvodnje – od razvoja do izdelave izdelka – bodo v knjigi morda pridobili tista potrebna dodatna znanja, ki omogočajo prepoznavanje tehnološkega procesa v razvojno-konstrukcijskem procesu. Zaradi aktualnosti same vsebine je knjiga primerna tudi vsem, ki se ukvarjajo z vodenjem aktivnosti v razvojno-konstrukcijskih procesih ali z uvajanjem tehnično informacijskih procesom.
|
|
|