Teorija konstruiranja
V laboratoriju LECAD smo ob sami ustanovitvi leta 1983 začeli s temeljnimi raziskavami konstrukcijskega procesa. Tako je bilo v letu 1983 objavljen članek (EUROGRAPHICS 83) o potrebnosti razumevanja iterativnega razvoja in konstruiranja izdelkov. Posebej je bilo izpostavljena povezava med funkcijo in obliko. Model sobivanja izdelka in/ali storitve v okolju je predstavljen v
Osnove razvoja izdelka.
V nadaljevanju smo razvili model snovanja tehničnih sistemov (1989) ter ga leta 1995 vgradili v prototip konstrukterskega okolja. Ob uporabi smo opazili omejitev sposobnosti snovanja, ki izvira iz dejstva, da model temelji na opisu obstoječih oblikovnih modelov in na iz njih izpeljanih delovnih principih. Zato smo se odločili za razvoj metode, ki za sintezo zasnov ne bo uporabljala vnaprej generirane funkcijske strukture. Na ta način se izognemo procesu poskus&zmota na katerem temelji današnja sinteza funkcijske strukture. Prav tako se izognemo problemom, ki so posledica togosti funkcijske strukture. Prvi rezultati empirične analize kažejo odsotnost kombinacijske eksplozije. Za sintezo tehničnih sistemov smo razvili veriženje fizikalnih zakonov (enačb). Raziskave na tem področju potekajo še danes. Model je predstavljen v
Veriženje fizikalnih zakonov.
Vzporedno s tem smo poskušali vključiti ostale vplive okolja na sam konstrukcijski proces, ki se v splošnem zato razširja v razvojno-konstrukcijski proces. Zelo pomembno je, da lahko prepoznamo Nivoje konstruiranja. Pri tem obsega razvojno-konstrukcijski proces vsebinsko od nastale ali prepoznane ideje o novem izdelku (in/ali storitve) ter izdelavo in testiranje prototipa. Zaradi tega uporabljamo Celoviti razvojno-konstrukcijski proces. Skupaj z ostalimi laboratoriji na Univerzi v Ljubljani in drugih univerzah smo prepoznali potrebo po raziskavah na področju celotnega procesa osvajanja izdelka oziroma njegovega življenjskega cikla do popolne povrnitve v okolje.
Leta 2001 smo prvič objavili model Zlate zanke konstruiranja v razvojno-konstrukcijskem procesu, ki je bila nato nadgrajena z popolnim razvojno-konstrukcijskim modelom. Osnova za razumevanje zlate zanke konstruiranja je
Življenjski cikel izdelka. Raziskave se nadaljujejo še danes.
Zaradi izvedenih raziskav smo razumemo razvojno-konstrukcijski proces kot globalno-celovito razumevanje izdelka vključenega v prostor. Odločamo se za integralni in ne parcialni (Decartes-ov pristop k znanosti). Mnenja smo, da je deljenje raziskav sicer za poglobljeno razumevanje pojavov potrebno vendar je njihovo vključenost v okolje potrebno raziskati celovito in šele takrat lahko razumemo kvaliteto posameznih raziskav. Zato raziskujemo celoviti razvoj izdelkov, ki ga predstavljamo v konceptu
Global product realization.
|
